URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
302
PRISTOP IN OBRAVNAVA BOLNIKA
Z NALEZLJIVO BOLEZNIJO NA TERENU
APPROACH AND TREATMENT OF PATIENT
WITH INFECTIOUS DISEASE IN THE FIELD
Aleksander Jus
Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, OE NMP, Ulica talcev 9, 2000 Maribor
Izvleček
Za učinkovito in kakovostno posredovanje na terenu pri bolniku z nalezljivo boleznijo sta velikega
pomena primeren pristop in obravnava. Za pristop in obravnavo k bolniku je potrebno osnovno
znanje o nalezljivih boleznih. dobro pridobivanje anamneze in opravljena osnovna diagnostika. Kljub
ogroženosti bolnika pa ne smemo pozabiti na varnost in zaščito bolnika in ekipe, ki rešuje, zato
moramo pristopiti po sodobnih načelih preprečevanja okužb.
Abstract
For efficient and high quality transmission on the ground in a patient with infectious disease is of
great importance and considered an appropriate approach. For the approach and treatment to the
patient should be basic knowledge
of infectious diseases, getting a good history and performed a
basic diagnostics. Despite the threat the patient does not lose sight of the safety and security of patient
and team to resolve, so we have approached using the modern principles of infection prevention.
Uvod
Nalezljive bolezni nas še vedno ogrožajo, tudi v Sloveniji, čeprav se morda marsikomu zdi, da smo
boj z njimi že dobili. Bolezni, ki se pojavijo na drugem delu sveta, so le navidez daleč. Zaradi pogostih
gospodarskih in turističnih stikov nas lahko zelo hitro dosežejo. Nekaterih bolezni, kot je davica,
tetanus
pri novorojencih, otroška paraliza, tifus, pri nas ni več. Še vedno pa so zelo pogoste črevesne
nalezljive bolezni in akutne okužbe dihal, zoonoze, med njimi zlasti salmoneloza in kampilobakterioza
ter zadnje desetletje borelioza. Nismo se izognili aidsu pa tudi novim sevom nekaterih
mikroorganizmov, ki so celo bolj kužni, agresivni in odporni proti antibiotikom, ne. Med epidemijami
so še vedno pogoste okužbe s hrano, katerih glavni vzrok za nastanek je nepravilna higiena pri pripravi
hrane.
Nalezljive bolezni se prenašajo po zraku, s hrano in vodo ter z neposrednim stikom ali posredno s
predmeti in površin. Prenašajo se s človeka na človeka ali z živali na človeka, povzročajo pa jih
najmanjša živa bitja: bakterije, virusi, zajedalci, glive in plesni.
Nalezljive bolezni imajo značilen potek, ki se začne z okužbo, ko povzročitelj bolezni vdre v človeško
telo. V njem se razmnožuje in povzroča škodljive spremembe, ki sprožijo bolezensko dogajanje, z
znamenji, bolj ali manj tipičnimi za vsako bolezen.
Za učinkovito in kakovostno posredovanje pri bolniku z nalezljivo boleznijo sta ključnega pomena
hitra prepoznava simptomov in diagnostična obravnava.
Večina nalezljivih bolezni se začne s splošnimi bolezenskimi znamenji (vročina, glavobol,
sprememba teka, izpuščaji, slabo počutje...), po katerih na samem začetku težko ugotovimo, katero
bolezen ima bolnik. Med njenim razvojem se pojavijo značilna znamenja. Ko je bolezen premagana in
ni bilo zapletov, sledi krajši ali daljši čas
pojemanja bolezni, upadanja bolezenskih znamenj in
okrevanja, ki pa je po različnih boleznih različen, odvisen pa je tudi od bolnikovega stanja, odpornosti,
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
303
poteka okužbe. Traja lahko nekaj dni pa tudi do nekaj mesecev. Največkrat se nalezljiva bolezen konča
s popolno ozdravitvijo in celo odpornostjo proti ponovnim okužbam, včasih pa pusti posledice, ki so
začasne ali trajne. Kot vsaka druga bolezen se lahko tudi nalezljive bolezni končajo s smrtjo, čeprav so
taki primeri redki.
Glede na nekatere skupne lastnosti nalezljivih bolezni jih razvrščamo v več skupin:
- črevesne
nalezljive bolezni, ki so okužbe s hrano, nalezljive driske, griža, hepatitis (nalezljiva
zlatenica), trebušni tifus, paratifus, otroška paraliza, kolera, okužbe s črevesnimi zajedalci. Človek se
okuži z blatom bolnika ali nosilca povzročitelja, ki nima bolezenskih znamenj, pa tudi z vodo, živili,
prek živali, mrčesa in predmetov ter celo na okuženem zemljišču. Povzročitelji vstopijo v prebavila
skozi usta in povzročijo bolezenske spremembe v različnih organih.
- Kapljične nalezljive bolezni, mednje spadajo angina, gripa, pljučnica, tuberkuloza, meningitis,
škrlatinka, mumps, rdečke, norice, oslovski kašelj, davica. Povzročitelji teh bolezni so bakterije ali
virusi, ki se prenašajo z bolnikov ali zdravih nosilcev po zraku, predvsem s kapljicami iz ust pri
govoru, kihanju, kašljanju ter slinjenju (npr. otroške igrače). Povzročitelji vstopijo skozi usta in nos v
dihala, kjer povzročijo bolezenske spremembe. Veliko jih povzroča hkrati ali pozneje v razvoju
bolezni še druge bolezenske znake: izpuščaje, vnetje možganskih ovojnic in možganov,
prizadenejo srce, ledvice in pljuča. Značilno je, da se mikroorganizmi zelo hitro širijo in povzročijo
bolezen pri veliko ljudeh v istem času. V takem primeru se razglasi epidemija.
- Zoonoze - bolezni, ki se prenašajo z živali. Za to skupino bolezni je značilno, da so skupne živalim in
ljudem. Prenašajo se z živali na človeka, in sicer na različne načine: z dotikom, ugrizom, slinjenjem,
lizanjem, uživanjem okuženega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, z iztrebki.
Pri nas so najbolj znane
steklina, mikrosporija, bolezni, ki jih povzročajo zajedalci (toksokariaza, trakuljavost), slinavka,
vranični prisad, salmoneloza, kampilobakterioza, jersinioza. Zaradi različnosti povzročiteljev se
lahko okužimo skozi usta, nos, kožo in sluznice. Bolezenska znamenja so lahko blaga do zelo huda,
nekatere bolezni (steklina) se končajo s smrtjo.
- Bolezni kože in sluznic, med katerimi so nekatere bolezni kože in sluznic, ki so nalezljive in se
prenašajo s človeka na človeka z neposrednim stikom, stikom s predmeti, katerih površina je
onesnažena z glivicami, bakterijami ali virusi.
Znane so garje, herpes, gnojne okužbe kože, glivične
okužbe kože in nohtov. Zelo preprosto se lahko okužimo npr. z glivicami, ki se rade zadržujejo
predvsem na lesenih delih in podobnih vlažnih mestih. Med te bolezni spadajo tudi spolno
prenesene bolezni, ki jih povzročajo bakterije in virusi. Od nekdaj sta znana sifilis in gonoreja, v
zadnjem času pa so se jima pridružili še aids, klamidioze, hepatitis B in C.
- Bolezni, ki jih prenaša mrčes, med katere razvrščamo uši, klope, bolhe, komarje in drug mrčes in so
prenašalci povzročiteljev pegavice, povratne mrzlice, rumene mrzlice, denge, malarije, klopnega
meningoencefalitisa. Nekatere bolezni so značilne za slabe higienske razmere.
- Bolezni, ki se prenašajo s krvjo - kri in drugi telesni izločki vsebujejo povzročitelje hudih nalezljivih
bolezni, ki se lahko prenesejo z vbodom z ostrimi predmeti, na katerih so ostanki okužene krvi (igle,
škarje, noži, britvice, zobne ščetke ...). Med temi boleznimi
so najbolj znane aids, hepatitis B in
hepatitis C.
Do'stlaringiz bilan baham: