Literatura
1. Lieberman EB, Hutchins GM, Herskowitz A, Rose NR, Baughman KL. Clinicopathologic description of
myocarditis. J Am Coll Cardiol 1991; 18: 1617-26.
2. Fukamachi K, McCarthy PM, Smedira NG, Vargo RL, Starling RC, Young JB. Preoperative riska fators for right
ventricular failure after implantatable left ventricualr assist device insertion. Ann Thorac Surg 1999; 68: 2181-
184.
3. Ochiai Y, McCarthy PM, Smedira NG, Banbury MK, Navia J, Feng J, Asu AP, Yeager ML, Buda T, Hoercher KJ,
Howard MW, Takagaki M, Doi K, Fukamachi K. Predictors of severe rihft ventricular failure after implantable left
ventricular assist device insertion: analysis of 245 patients. Circulation 2002: 106 (Suppl I): 1198-202.
4. Santambrogio L, Bianchi T, Fuardo M, Gazzoli F, Veronesi R, Braschi A, Maurelli M. Right ventricular failure after
left ventricualr asist device insertion: preoperative risk factors. Interact cardioVasc Thorac Surg 2006; 5: 379-82.
5. Joharchi MS, Neiser U, Lenschow U, Schubert J, Kienast W, Noeldge-Schomburg G, Steinhoff G. Thoratec left
ventricular assist device for bridging to recovery in fulminant acute myocarditis. Ann Thorac Surg 2002; 74: 234-
5.
6. Ueno T, Bergin P, Richardson M, Esmore DS. Bridge to recovery with a left ventricular assist device for fulminant
acute myocarditis. Ann Thorac Surg 2000; 69: 284-6.
7. Leprince P, Combes A, Bonnet N, Ouattara A, Luyt CE, Theodore P, Leger P, Pavie A. Circulatory support for
fulminant myocarditis: consideration for implantation, weaning and explantation. Eur J Cardiothorac Surg 2003;
24: 399-403.
207
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
Predstavitev primera
Januarja 2009 smo našem oddelku zdravili 50 letno bolnico, ki je bila sprejeta zaradi kardiogenega
šoka. Zbolela je nekaj dni pred sprejemom z oslabelostjo, težjim dihanjem in bolečinami v prsih. Pred
tem je prebolevala virozo s povišano temperaturo in kataralnimi znaki. Ob pregledu na Internistični prvi
pomoči je bila bolnica prizadeta, tahidispnoična in tahikardna, zaradi česar je bila potrebna intubacija in
mehanska ventilacija. Ultrazvočno je bila vidna močno oslabljena funkcija levega prekata (EF<0.2) z
nakazano hipokinezijo stranske stene, brez patoloških sprememb na zaklopkah ali perikardialnega
izliva. Zaradi EKG sprememb sumljivih za ishemično dogajanje je bila opravljena urgentna
koronarografija, ki pa je pokazala normalen koronarogram. Zaradi kardiogenega šoka je bila vstavljena
intraaortna balonska črpalka (IABČ), bolnica je bila hospitalizirana na KO za intenzivno interno medicino.
Glede na anamnezo, povišane parametre vnetja in visoko vrednost troponina, smo zaključili, da gre pri
bolnici za kardiogeni šok v sklopu fulminantnega miokarditisa, kar je bilo kasneje potrjeno s histološkim
pregledom miokarda.
Ob sprejemu je bila bolnica kljub vstavljeni IABČ in visokim odmerkom inotropne in vazopresorne
podpore hemodinamsko nestabilna. Prejela je tudi levosimendan, pričeli smo z empiričnim
antibiotičnim zdravljenjem. Kljub vsem ukrepom se je 12 ur po sprejemu stanje bolnice še naprej
slabšalo. Ves čas je bila hemodinamsko nestabilna, beležili smo poslabševanje ledvične funkcije,
pojavljale so se pogoste ventrikularne motnje ritma. Drugi dan hospitalizacije je bila pri bolnici
opravljena vstavitev zunajtelesnega VAD za podporo levemu prekatu (LVAD) (CentriMag, Levitronix).
Vstavitev je bila kirurška preko torakotomije. Odvzemna kanila je bila vstavljena v levi preddvor, kanila
za vračanje krvi pa v ascendentno aorto. Z zunajtelesnim obtokom smo zagotavljali dodaten minutni
volumen krvi okoli 4,5 L/min, vendar se bolničino stanje kljub temu ni izboljševalo. Hemodinamske
meritve so pokazale obremenitev desnega prekata, na transezofagealnem UZ pa je bilo videti slabo
krčljiv, razširjen desni prekat. Tretji dan je bila zato opravljena vstavitev VAD za podporo desnemu
prekatu (RVAD) z odvzemom krvi v desnem atriju in vračanjem v pulmonalno arterijo. Z dodatnim
pretokom krvi preko LVAD/RVAD smo beležili hitro izboljšanje bolničinega stanja, nižali smo
vazopresorno podporo in pričeli z uvajanjem diuretika. Tekom nadaljnje hospitalizacije se je zdravljenje
zapletlo s sepso in posledično ledvično odpovedjo, zaradi česar je bila prehodno potrebna hemodializa.
Poleg tega so se ob antikoagulaciji s heparinom pojavljale hemodinamsko pomembne krvavitve s
potrebo po transfuzijah, potrebni pa so bili tudi dodatni kirurški posegi zaradi trombotičnih mas, ki so
nastajale ob desnem preddvoru in ovirale delovanje RVAD.
Iztisna funkcija prekatov se ni izboljševala, poleg tega pa smo postopoma beležili popolno
elektromehansko odpoved srca – do desetega dne hospitalizacije na monitorju ni bilo več električne
srčne aktivnosti, bolnica je postala popolnoma odvisna od pretoka krvi preko BiVAD. Glede na to, da se
je bolnica ob ukinitvah sedacije prebujala in da ni bilo možnosti, da si njeno srce opomore, je kot edina
možnost ostajala le še transplantacija srca. Dvanajsti dan hospitalizacije je bila opravljena ortotopna
presaditev srca, ki ji je sledila še dolgotrajna hospitalizacija in rehabilitacija. Po 76 dneh bolnišničnega
zdravljenja je bila bolnica odpuščena.
Do'stlaringiz bilan baham: |