International symposium on emergency medicine

134
PREPREČEVANJE SRČNEGA ZASTOJA NA
INTERNISTIČNI PRVI POMOČI UKC LJUBLJANA
PREVENTION OF CARDIAC ARREST IN MEDICAL EMERGENCY
DEPARTMENT OF LJUBLJANA UNIVERSITY MEDICAL CENTER
Petra Kaplan, Milica Podobnik, Hugon Možina
Internistična prva pomoč, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška 7, 1525 Ljubljana
Izvleček
Zastoj srca je lahko primarni ali sekundarni. Čeprav so vzrok za hospitalizacijo številne bolezni, je tudi
pri hospitaliziranih pogosteji primarni ZS. Do ZS pogosto prihaja v urgentnih oddelkih. Zgodnje
prepoznavanje in zdravljenje bolj ogroženih bolnikov, bi lahko preprečilo marsikateri ZS in potrebo po
zdravljenju v intenzivnem oddelku. Retrospektivno smo pregledali računalniki register internistične
prve pomoči, da bi ocenili pojavnost ZS v opazovalnicah IPP. Da bi izboljšali odkrivanje ogroženih
bolnikov, smo začeli tudi pri nas uvajati zgodnje opozorilne točkovne sisteme (early warning scores -
EWS).
Uvod
ZS je lahko primarni ali sekundarni. Primarni ZS je pogostejši in predstavlja 70 do 82% vseh ZS.
Imenovan je tudi nenadna srčna smrt in je vodilni vzrok smrti v Evropi, saj prizadene približno 700.000
prebivalcev Evrope letno (1). Je največkrat posledica koronarne bolezni (2, 3). Sekundarni zastoj srca je
manj pogost (18% do 30% vseh ZS, enako v ljubljanski regiji) in nastane kot posledica hudih bolezenskih
stanj, ki na koncu prizadenejo tudi srce. Preživetje bolnikov s sekundarnim ZS je slabše, kot pa pri
bolnikih s primarnim ZS (4, 5, 6, 7).
Srčni zastoj v bolnišnici
Pričakovali bi, da je v bolnišnici pogostejši sekundarni ZS. Pravzaprav pa ima večji delež bolnikov
primarni ZS. Ta problem je tako velik, da so mu namenili posebno poglavje v smernicah za napredne
postopke oživljanja iz leta 2005 (8). Le manj kot 20% žrtev ZS v bolnišnici preživi in je odpuščeno iz
bolnišnice (9, 10). Ti podatki skrbijo, saj gre za ljudi, ki naj bi bili v zaščitenem okolju. Izkazalo se je, da v
večini primerov ne gre za nenaden dogodek, pač pa bi ga bilo mogoče predvideti (11, 12). Pogosto je
zastojni ritem v tej skupini tak, da ne moremo uporabiti defibrilatorja, kar deloma kaže na to, da so bili
pozno odkriti (13). Zgodnje prepoznavanje in zdravljenje bolnikov s poslabšanjem, bi lahko preprečilo
marsikateri ZS in potrebo po zdravljenju v intenzivnem oddelku. Pomembno pa je tudi omejiti
nesmiselne ukrepe oživljanja pri infaustnih bolnikih (14).