International symposium on emergency medicine

Okužba kirurške rane
Okužba kirurške rane je definirana kot okužba, ki se pojavi v mesecu dni po operativnem posegu in za
katero so značilni gnojni izcedek, bolečina, rdečina, vročina, lokalni edem ter pozitivni brisi na
mikroorganizme. Za tveganje da se pri pacientu razvije okužba obstaja več dejavnikov (Gottrup in sod.,
2005).
Okužba je opredeljena kot naselitev mikrobov v ali na gostiteljevem organizmu z namenom
izrabljanja njegovih bioloških procesov za lastno razmnoževanje. Povzročitelj okužb kirurških ran so tako
v veliki večini predvsem bakterije (aerobne in anaerobne). 
Poleg predoperativnega odstranjevanja dlak in las lahko dodatno na okužbo kirurške rane vplivajo še
zdravstveno stanje pacienta samega (starost, bolezni), kontaminacija kože z mikrobi (sterilnost), pogoji
v rani (obsežnost, globina, prekrvavljenost) ter čas operativnega posega (več kot dve uri). Viri okužbe so
lahko tudi pacientova koža, kot tudi koža, lasje, nos, usta in delovno oblačilo zdravstvenega osebja
(Marolt, Samar, 2010).
Predoperativna higienska priprava
V predoperativni pripravi igrajo pomembno vlogo ukrepi za preprečevanje okužbe kirurške rane, ki jih
izvajamo že pred sprejemom v bolnišnico, če gre za načrtovan operativni poseg oz. pred operativnim
posegom, če le tega zahteva nujno stanje pacienta. V predoperativno higiensko pripravo pacienta
spadajo higienska priprava pacienta, higienska priprava osebja ter priprava okolja, kjer se operativni
poseg izvaja.
Pod pojmom higienska priprava pacienta razumemo pripravo kože, poraščenih delov telesa in
nohtov. Namen higienske priprave pacienta je zmanjšati število mikroorganizmov na operativnem
polju. Običajno je dovolj čiščenje operativnega polja z umivanjem ali tuširanje kože z milom. Pri
nekaterih operativnih posegih pa zdravnik določi poseben način čiščenja in zaščite operativnega
področja.
V okviru predoperativne priprave pacienta na operativni poseg v Sloveniji veljajo smernice, ki pravijo,
naj se odstranjevanje dlak ter las opravi v čim manjšem obsegu, na samo nujnih delih telesa tik pred
samim operativnim posegom, nikakor pa ne sme biti opravljeno več kot dve uri pred operativnim
posegom (Marolt, Samar, 2010).
V predoperativni pripravi osebja se prepletajo postopki, ki dokazano pomembno vplivajo na
zmanjšanje tveganja za okužbe kirurških ran in tradicionalni postopki za katere ne najdemo trdne
zdravstvene osnove- rituali. Priprava osebja se začne že ob vstopu v operacijske prostore preko filtra, kjer
se osebje preobleče v operacijska zaščitna oblačila, si nadene zaščitno obuvalo, kapo. Zaščitno masko
pa si nadene pred vstopom v operacijsko sobo, prostor za kirurško umivanje ali sterilni hodnik
Operacijskega bloka.
Kirurško umivanje rok je obvezno za vse osebe, ki sodelujejo pri kirurškem delu posega. Umivanju
sledi razkuževanje rok z visoko odstotnim alkoholnim razkužilom. Z natančnim razkuževanjem rok lahko
pomembno zmanjšamo tveganje za prenos okužbe in posledično vplivamo na zmanjšanje števila okužb
kirurških ran (Bolton, 2006).
V okviru predoperativne priprave operacijskih prostorov je pomembno omeniti, da je zaradi boljšega
pretoka zraka v operacijski sobi lahko prisotna samo najnujnejša operam. Klime je potrebno redno
nadzorovati in vzdrževati, saj lahko postanejo pomemben vir prenosa okužb. Podobne zahteve veljajo
za vodo, ki mora biti neoporečna. Pomembno je tudi čiščenje in razkuževanje operacijskih prostorov, ki
ga izvajamo med operativnimi posegi in obdobno (dnevno, tedensko, generalno…). Z natančnim
izvajanjem ukrepov nadzora okolja operativnega posega lahko zmanjšamo tveganje za nastanek okužb
kirurških ran za do 15% (Trotovšek, 2010).