International symposium on emergency medicine

Zdravstveni delavci
Pri delu z bolniki z nalezljivo boleznijo se je potrebno zaščititi z osebno varovalno opremo (gl. tabelo
1). Zdravstveni delavci so ob nastopu službe v zdravstvenih ustanovah na sistematskem pregledu
izprašani o prebolelih boleznih in cepilnem stanju. V kolikor se zdravstveni delavec zaposli na delovnem
mestu, na katerem je pričakovano, da se bo večkrat srečal z nalezljivimi boleznimi (gripa, ošpice, norice,
oslovski kašelj), je priporočljivo, da se pred nastopom dela, v kolikor je možno, zaščiti s cepljenjem ali
preveri cepilni status. To možnost je zdravstvenemu delavcu dolžan nudit delodajalec. V kolikor se
zdravstveni delavec sreča z nalezljivo boleznijo (meningokok, TBC, HIV) se mu po izpostavitvi nudi
kemoprofilaksa ali cepljenje, kar je določeno v Pravilniku o dopolnitvi Pravilnika o določitvi Programa
imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 2009 (5).
Obiskovalci
Pomembno je, da zdravstveno osebje seznani obiskovalce bolnika z navodili o izvajanju
posameznega tipa izolacije in s potrebnimi ukrepi ter jih pri izvajanju nadzira. Obiski so dovoljeni le
zdravim najožjim družinskim članom. 
Tabela 1. 
Način prenosa mikroorganizmov in tip izolacije ter osebni varovalni ukrepi.
*Upoštevanje osebnih varovalnih ukrepov je potrebno pri osebah, ki so dovzetne za okužbo. Osebni varovalni ukrepi pri delu z akutno
bolnim bolnikom niso potrebni pri zdravstvenem osebju, ki je prebolelo okužbo z varicella zoster virus (norice) (1).
320
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
IZOLACIJA
Pogosti povzročitelji
Osebni varovalni ukrepi
Način prenosa
KONTAKTNA
Npr. streptokoki, stafilokoki,
večkratni odporni
mikroorganizmi, rotavirusi,
Clostrridium difficile.
Rokavice, zaščitni plašč ali predpasnik,
maska pri respiratorni fizioterapiji, pri
aspiraciji, intubaciji, bronhoskopiji in
pri prevezu rane.
(a) Neposredni stik s kožo, sluznico okužene oz.
kolonizirane osebe. Stik sluznice ali poškodovane kože s
krvjo, telesnimi tekočinami, izločki. 
(b) Posredni stik dovzetnega gostitelja s kontaminiranim
»posrednikom« (roke, instrumenti, predmeti, pripomoček,
igrača, površina), fekalno-oralni prenos.
KAPLJIČNA
Npr. virusi gripe, adenovirusi,
Neisseria meningitidis.
Rokavice, zaščitni plašč ali predpasnik,
maska, lahko tudi očala, če se bolniku
približa v oddaljenosti < 1 m (zlasti pri
bolnikih, ki močno izkašljujejo).
Kapljice, ki vsebujejo izločke dihal in mikroorganizme, se
razpršijo pri kašljanju, kihanju, posegih, kot so intubacija,
aspiracija itd. in vsedejo na ušesno veznico, sluznico nosu,
ust prihodnjega gostitelja (do 1 m oddaljenosti).
AEROGENA
Mycobacterium tuberculosis,
Varicella-zoster virus, virus ošpic.
Zaščitni plašč ali predpasnik, rokavice,
očala ali vezir, partikularna filtrirna
maska (FFP3 ali N95)*.
Razpršitev mikroorganizmov (velikosti do 0.5 mikronov), ki
v posušenih jedrih (prah, vlaga) dalj časa lebdijo v zraku in
jih prihodnji gostitelj vdihava.

---

7. Center for disease control and prevention. Guidelines for the Management of Acute Diarrhea After a Disaster.
Dostopno na: cid=ccu021610_acutediarrhea_e>.
8.
Gordon M. Negovalne diagnoze – priročnik. Maribor: Zdravstveni dom Adolfa Drolca, Kolaborativni center SZO
za primarno zdravstveno nego; 2006. 
9.
Ivanuša A, Železnik D. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola; 2002. 
10. Munih J, Kuralt Štucin D. Vloga zdravstvene nege pri zgodnji diagnozi sepse. V: Respiracijski center: 50 let
prvega slovenskega oddelka intenzivne terapije Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja - strokovno
srečanje; 2007 Maj 11-12; Ljubljana, Slovenija. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja,
Klinični center: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu; 2007.