|
Tabela 1.
Zapleti balonskih dilatacij aortne zaklopke v UKC Ljubljana.
Prikaz primera
Prikazali bomo primer 85-letne bolnice s pomembno aortno stenozo in septičnim šokom. Za
razbremenitev prekata smo uspešno opravili balonsko dilatacijo zožene aortne zaklopke, po katerem je
prišlo do bistvenega izboljšanja stanja bolnice. Bolnica je bila odpuščena iz bolnišnice tri tedne po BAV.
Operativni poseg na aortni zaklopki je zavrnila.
Zaključek
V naši populaciji se veča število starostnikov, s tem pa bolnikov z visokim kirurškim tveganjem.
Pogosto je zaradi pridruženih bolezni (karcinomi, slabe pljučne funkcije, šokirani bolniki) operativni
poseg celo kontraindiciran. Za izboljšanje kakovosti življenja ali za premostitev do ustreznega
operativnega posega pri teh bolnikih potrebujemo manj invazivne načine zdravljenja. Vzporedno z
razvojem perkutanih aortnih zaklopk zopet prihaja v ospredje BAV. Z novimi spoznanji valvularne in
žilne biologije se razvijajo načini za zaviranje restenoz in mineralizacije. V prihodnosti tako lahko
pričakujemo, da bo tudi BAV dobila svojo vlogo na področju perkutanega zdravljena aortne stenoze pri
odraslem.
Literatura
1.
Otto CM, Lind BK, Kitzman DW. Association of aortic valve sclerosis with cardiovascular mortality and morbidity
in the elderly. N Engl J Med 1999; 341: 142–7.
2.
Smernice evropskega društva za kardiologijo. Dosegljivo na: http://www.escardio.org
Skupno število posegov
60
Smrti (v bolnišnici)
4 (6.6%)
Smrt 24 urna
2 (3.3%)
Kardiogeni šok
3 (5.0 %)
Asistolija
1 (1.6 %)
Pljučna embolija
1 (1.6 %)
Poškodba DV s PM elektrodo
3 (5.0 %)
Tamponada
2 (3.3 %)
Porast TnT
2 (3.3 %)
Potreba po transfuziji
9 (19.6 %)
Pseudoanevrizma/AV fistula vbodnega mesta
3 (5.0 %)
Okužba (urosepsa)
1 (1.6 %)
Tirotoksikoza
1 (1.6 %)
Akutno poslabšanje ledvične funkcije
1 (1.6 %)
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
236
bolnikih je operativna menjava aortne zaklopke
(3)
, prognoza neoperiranih simptomatskih bolnikov pa
je slaba - povprečno preživetje znaša med 2 in 3 leti
(4)
. Kljub razmeroma nizki operativni umrljivosti in
dobrim dolgoročnim rezultatom kirurgije pa podatki registrov kažejo, da kar tretjina bolnikov s hudo,
simptomatsko stenozo aortne zaklopke ni napotena na kirurško zdravljenje
(5, 6)
. V večini primerov so
to bolniki z večimi spremljajočimi stanji, med katerimi so najpogostejši starost (nad 80 let), predhodne
srčne operacije, znižan iztisni delež levega prekata, pljučne in ledvične bolezni, ... Ti bolniki imajo
bistveno večje med- in pooperativno tveganje, mednje sodijo tudi bolniki s pridruženimi malignimi
tumorji, pri katerih je operativni poseg z zunajtelesnim obtokom kontraindiciran
(7)
. Veliko starejših
bolnikov kirurško zdravljenje tudi zavrne. V določenih kliničnih primerih bolniki s pomembno aortno
stenozo niso primerni za operativni poseg zaradi močno oslabljene funkcije levega prekata, sepse,
pomembne pljučne bolezni, malignih tumorjev različnih organov, ...
Kot alternativa operativnemu posegu se po svetu že več kot dvajset let opravljajo perkutani katetrski
posegi, ki so izboljšali kakovost življenja starostnikov. Prvo balonsko dilatacijo aortne zaklopke (BAV) je
pri kalcinirani stenozi aortne zaklopke uporabili Alain Cribier leta 1986 kot paliativni poseg pri kritično
bolnemu bolniku z visokim operativnim tveganjem
(8)
, metoda se je prej uporabljala zgolj pri
mladostnikih s kongenitalno stenozo aortne zaklopke
(9)
. Prvotnemu navdušenju je zaradi visokega
odstotka restenoz in kratkotrajnega kliničnega izboljšanja sledil zaton metode
(10)
. Zaradi staranja
populacije je vse več starejših bolnikov s hudo, simptomatsko stenozo aortne zaklopke, kjer v poštev
prihajajo manj invazivne oblike zdravljenja
(11, 12)
. Veliko si obetamo tudi od kombinacije zdravljenja z
balonsko dilatacijo in obsevanja zaklopke
(13)
. Še korak dlje predstavljajo biološke aortne zaklopke, ki se
vstavljajo perkutano v katetrskem laboratoriju
(14,15).
Do'stlaringiz bilan baham: |
