ZASTRUPITEV Z IBOGAINOM – PRIKAZ PRIMERA
IBOGAINE POISONING – A CASE REPORT
Miša Fister, Vojka Gorjup
Oddelek za intenzivno interno medicino, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška 2, 1000 Ljubljana
Izvleček
V aprilu 2009 smo na Kliničnem oddelku za intenzivno interno medicino (KOIIM) UKC Ljubljana zdravili
bolnika po zastrupitvi z ibogainom. Ibogain se v nekaterih državah po svetu uporablja za zmanjševanje
abstinenčnega sindroma pri odvisnikih od prepovedanih drog in s tem odvajanja od le-teh. Stranski
učinek ibogaina je podaljšanje QT intervala in s tem posledično možnost malignih ventrikularnih motenj
ritma. Pri bolniku je po zaužitju ibogaina prišlo do primarnega zastoja srca (ventrikularne fibrilacije), ki
se je ponovila še trikrat v naslednjih 24 urah. V EKG je bila prisotna podaljšana QT doba. Izključeni so bili
vsi drugi možni vzroki podaljšanja QT dobe. Bolnik je bil po 35 - dnevnem zdravljenju odpuščen domov.
Abstract
In april of 2009 in Intensive care unit of internal medicine (University Clinical Centre Ljubljana) we
treated a patient after ibogaine poisoning. Ibogaine is in some countries used to relieve the symptoms
of the abstinence crisis in drug abusers, and consequently to treat drug abuse. A side effect of ibogaine
has shown to be QT interval prolongation, and therefore a possibility of malignant ventricular rhythm
disturbances. In our case, ventricular fibrillation has occured 3 times, and ventricular tachycardia one
time. During the hospitalization we have not proven other possible triggers of ventricular rhythm
disturbances, and the patient was discharged from the hospital after 35 days without any sequelae.
Prikaz primera
Aprila 2009 smo na Kliničnem oddelku za intenzivno interno medicino (KOIIM) zdravili 33-letnega, v
metadonski program vključenega odvisnika od heroina in kokaina. Za zdravljenje abstinenčnega
sindroma od opiatov je oralno zaužil ibogain, substanco, ki se ponekod po svetu skupaj s psihoterapijo
že uporablja za zdravljenje odvisnosti, sicer pa je predmet številnih raziskav v svetu in pri nas. (1)
Približno pol ure po zaužitju je bolnik med uriniranjem izgubil zavest. Zdravnik, ki je bil ob njem, ga je
položil na hrbet in mu nekajkrat dal prekordialni udarec, po čemer se je bolnik ovedel. Čez uro in pol je
ponovno izgubil zavest ter pričel podihavati, zdravnik je ponovno poskusil s prekordialnim udarcem,
vendar tokrat neuspešno. Pričel je z oživljanjem in poklical Splošno nujno medicinsko pomoč. Reševalci
so na kraj dogodka prispeli po 6 minutah. Prvi ritem na monitorju je bila ventrikularna fibrilacija (VF). Po
defibrilaciji se je vzpostavil hemodinamsko učinkovit sinusni ritem. Bolnik se je ovedel. Za nadaljnje
zdravljenje so ga prepeljali na Internistično prvo pomoč (IPP) UKC Ljubljana. Ob pregledu je bil
hemodinamsko stabilen, pri zavesti in orientiran, zato je bil sprva sprejet v dnevno bolnišnico IPP. V
laboratorijskih izvidih ni bilo večjih odstopov od normale, v EKG je bila prisotna blago podaljšana QT
doba (QTc 458 ms). V naslednjih dvanajstih urah je dvakrat prišlo do ventrikularne fibrilacije, po katerih
je bil uspešno defibriliran. Zaradi ponavljajočih aritmij je prejel infuzijo 100 ml 1M NaHCO3, MgSO4 in
amiodarona ter bil premeščen na KOIIM. Odvzeta je bila kri za toksikološke preiskave. Dan po sprejemu
na KOIIM je pri bolniku prišlo do ventrikularne tahikardije brez pulzov, ki je bila uspešno konvertirana.
Bolnikovo zdravljenje smo nadaljevali z infuzijami MgSO4. Z rednimi odvzemi krvi smo spremljali nivo
ibogaina v krvi. Tekom nadaljnje obravnave je bil pacient ves čas neprizadet in hemodinamsko stabilen.
QT interval smo spremljali s snemanjem EKG na 4h. QT doba se je petega dne hospitalizacije pričela
krajšati. Bolnika smo za nadaljnje zdravljenje premestili na Klinični oddelek za zastrupitve UKC Ljubljana,
kjer so opravili še preiskave (ultrazvok srca, koronarografija, obremenitveno testiranje, magnetno
211
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
Mugford M, Tiruvoipati R, Wilson A, Allen E, Thalanany MM, Hibbert CL, Truesdale A, Clemens F, Cooper N, Firmin
RK, Elbourne D; CESAR trial collaboration. Lancet. 2009 Oct 17;374(9698):1351-63.
4.
Extracorporeal Membrane Oxygenation for 2009 Influenza A(H1N1) Acute Respiratory Distress
Syndrome.Australia and New Zealand Extracorporeal Membrane Oxygenation (ANZ ECMO) Influenza
Investigators, Davies A, Jones D, Bailey M, Beca J, Bellomo R, Blackwell N, Forrest P, Gattas D, Granger E, Herkes
R, Jackson A, McGuinness S, Nair P, Pellegrino V, Pettilä V, Plunkett B, Pye R, Torzillo P, Webb S, Wilson M,
Ziegenfuss M. JAMA. 2009 Nov 4;302(17):1888-95. Extracorporeal Membrane Oxygenation for 2009 Influenza
A(H1N1) Acute Respiratory Distress Syndrome.Australia and New Zealand Extracorporeal Membrane
Oxygenation (ANZ ECMO) Influenza Investigators, Davies A, Jones D, Bailey M, Beca J, Bellomo R, Blackwell N,
Forrest P, Gattas D, Granger E, Herkes R, Jackson A, McGuinness S, Nair P, Pellegrino V, Pettilä V, Plunkett B, Pye
R, Torzillo P, Webb S, Wilson M, Ziegenfuss M. JAMA. 2009 Nov 4;302(17):1888-95.
Do'stlaringiz bilan baham: |