International symposium on emergency medicine

Hipoteza
Naša hipoteza je sledeča: aplikacija vitamina C v reducirani obliki (DHA) ohranja delovanje
mitohondrija, kar zmanjšuje reperfuzijsko poškodbo miokarda med oživljanjem. S tem se ohranja
podajnost miokarda, kar omogoča učinkovitejšo zunanjo masažo srca in boljši izhod oživljanja.
Metode
Raziskavo smo opravili v dveh delih na Sprague-Dawley podganah. V prvem delu smo razdelili
podgane na dve skupini, v vsaki skupini po osem podgan. V eno skupino so spadale podgane, ki so po
naključju prejele zdravilo, druga je bila kontrolna skupina. V drugem delu smo uporabili drugo zdravilo.
Uporabili smo odrasle samce. Pri podganah smo s pomočjo električnega sunka sprožili ventrikularno
fibrilacijo (VF), ki je trajala 10 minut. Sledila je zunanja masaža srca, ki je trajala 8 minut. Nato smo opravili
defibrilacijo in opazovali podgane po oživljanju naslednji 2 uri. Med raziskavo smo 30 sekund pred
začetkom zunanje masaže srca v desni preddvor podgane prejele 1 ml zdravila (DHA ali AK, 250 mg/kg)
v bolusu ali kontrolno raztopino (manitol 259 mg/kg). DHA je bil raztopljen v 100 mM raztopini
natrijevega acetata/natrijevega bikarbonata, pH 5.5. AK je bil raztopljen v vodi. Manitol je bil razopljen v
isti raztopini kot DHA ali v vodi, da smo zagotovili enako osmolarnost. Koncentracijo vitamina C (merjen
kot askorbat) v plazmi in v mitohondrijih (iz vzorca levega prekata) smo določili s spektrofotometrično
metodo pri valovni dolžini 562 nm. Ta metoda sloni na redukciji železa Fe(III) v Fe(II) z askorbinsko kislino
in tvorbo kromoforja po vezavi Fe(II) s ferozinom (spektrofotometrično smo merili kompleks železo-
ferozin). 
Rezultati
Med skupinama nismo opazili statistično značilne razlike v podajnosti levega prekata, ki smo jo
določili kot kvocient med perfuzijskim tlakom v venčnih arterijah in globino zunanje masaže srca
(coronary perfusion pressure, CPP/globina), ne glede na vrsto zdravila, ki smo ga aplicirali. Prav tako
nismo opazili statistično značilne razlike med hemodinamskimi spremenljivkami, ki smo jih spremljali.
Samo dve podgani, ki sta prejeli DHA, sta preživeli, medtem ko jih je v kontrolni skupini preživelo sedem
(p=0,041). Med podganami, ki so prejele AK, nobena ni preživela, medtem ko je v kontrolni skupini
preživelo pet podgan (p=0,026). Povprečni čas preživetja za obe kontrolni skupini je bil značilno daljši v
primerjavi s skupino podgan, ki so prejele DHA (p=0,015) ali skupino podgan, ki so prejele AK (p=0,038).
Kljub temu da aplikacija DHA ali AK zviša plazemsko koncentracijo askorbata, koncentracija askorbata v
mitohondrijih ni bila statistično značilno različna med skupinama podgan, ki so prejele zdravilo v
primerjavi s kontrolnima skupinama.