Republika slovenija vlada republike slovenije

3. Razvoj in inovacije v gospodarstvu

Definiranje izziva
Inovativnost in tehnološki razvoj sta med ključnimi dejavniki konkurenčnosti sodobnega gospodarstva. V zadnjem desetletju so najhitreje rasle tiste države OECD, ki so se usmerile v razvoj in trženje novih produktov na podlagi novih tehnologij in inovativnosti. Pomembno je, da se prenaša in uporabi nova znanja, kar pomeni inovacijsko sposobnost, in ne le ostane pri posamičnem tehničnem odkritju, kar pomeni invencijsko sposobnost. Države, za katere velja, da temeljijo na znanju in inovativnosti, imajo tesno povezavo med javnim raziskovalnim in izobraževalnim sektorjem ter gospodarstvom, intenzivno vlagajo v raziskave in razvoj, imajo visoko stopnjo inovativnosti, visoko usposobljeno delovno silo ter ustrezno informacijsko infrastrukturo s podpornimi inštitucijami.
Leta 2005 je povprečna produktivnost dela v Sloveniji dosegla raven 7,226 milijona SIT ali 30.168 EUR BDP na delovno aktivnega, kar je po tekočih cenah na ravni 56,2 % (v letu 2004: 55,0 %), po kupni moči pa na ravni 76,8 % (v letu 2004: 75,4 %) povprečja EU-25.¹⁸
Za Slovenijo velja, da po številu občutno prevladujejo mikro podjetja, ki jih je kar 93,26%, malih podjetij je 5,24% in srednje velikih podjetij 1,20%.Če primerjamo strukturo zaposlenih v Sloveniji z EU, lahko zaključimo, da sta strukturi precej podobni (v mikro podjetjih EU je znašal delež zaposlenih v letu 2003 39,39%, v malih podjetjih 17,38%, v srednje velikih podjetjih 12,95% in 30,27% v velikih podjetjih).¹⁹
Slovenija po deležu celotnih sredstev za izvajanje R&R dejavnosti v letu 2005 (1,49% BDP²⁰) ne zaostaja veliko za EU-27 (1,84% BDP²¹), vendar pa zaostaja za večino evropskih tehnološko naprednih ekonomij kot sta Finska (3,48% BDP²²) in Švedska (3,86% BDP²³). Največji problem predstavljajo nizka vlaganja v MSP.
Kljub realnemu povečanju, za 2,8 %, državnih proračunskih sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost v letu 2006 je v primerjavi z letom 2005 delež teh sredstev v BDP v letu 2006 ostal enak kot v letu 2005 in 2004. Znašal je 0,61 %.
Z inovacijsko dejavnostjo se je v obdobju 2002–2004 ukvarjalo 26,9 % podjetij. Delež inovacijsko aktivnih podjetij raste z velikostjo podjetja; tako je bilo najmanj inovacijsko aktivnih podjetij med malimi podjetji (19,1 %), precej več jih je bilo med srednje velikimi podjetji (40,9 %) in največ med velikimi podjetji (69,9 %).²⁴
Prav tako se ne moremo ponašati s patenti. Po zadnjih podatkih za leto 2003 o številu prijavljenih Evropskih patentov – EPO (Innovation Scoreboard 2006) na milijon prebivalcev je bilo s strani EU25 136,7 ZDA so prijavile 142,6 EPO patentnih prijav na milijon prebivalcev ter Japonska 174,2. Poleg EPO patentov so izredno pomembni tudi patenti prijavljeni v okviru ZDA patentnih prijav (USPTO). Na področju USPTO patentov za leto 2003 so države EU25 prijavile le 50,9 patenta na milijon prebivalcev, medtem ko so ZDA prijavile 277,1, ter Japonska 304,6. Slovenci smo v okviru evropskih patentov (EPO) leta 2003 prijavili 50,4 patentov na milijon prebivalcev, ter v okviru USPTO leta 2003 samo 15,4 patenta na milijon prebivalcev²⁵. (Avstrija EPO: 195,1, USPTO: 74,7; Češka EPO: 15,9, USPTO: 4,3; Estonija EPO:15,5, USPTO: 1,2; Finska EPO: 305,6, USPTO: 104,6; Estonija EPO:15,5, USPTO: 1,2)
Izredno pomemben kriterij je tudi izvoz visokotehnoloških izdelkov v primerjavi s celotnim izvozom države. V svetu so na tem področju po podatkih iz leta 2004 v ospredju ZDA s 26,8%, Japonska z 22,4%, medtem ko povprečje EU25 znaša 18,4%, Slovenija dosega nezavidljivih 5,2% izvoza visokotehnoloških izdelkov v primerjavi s celotnim izvozom države (Avstrija 14,7%; Češka 13,7%; Estonija 10,1%; Finska 17,8%).²⁶
Delež visoko tehnološko intenzivnih proizvodov v blagovnem izvozu je po zmanjšanju za 0,7 o.t. v letu 2004, v letu 2005 upadel še za 1,2 o.t. na 16 % blagovnega izvoza. Podobna gibanja se zrcalijo v strukturi dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti, kjer se od leta 2004 zmanjšuje delež visoko tehnološko zahtevnih dejavnosti. Slovenija po tehnološki zahtevnosti izvoza močno zaostaja za evropskim povprečjem (27,9 % v letu 2005).²⁷
Po podatkih iz European Innovation Scoreborad (2006), ki ga pripravlja Evropska komisija in temeljijo na bolj podrobni klasifikaciji proizvodov ter tako upoštevajo samo najbolj visoko tehnološko zahtevne proizvode, je zaostanek Slovenije za povprečjem EU še večji. Po teh podatkih za leto 2004 je namreč delež visokotehnološko zahtevnih proizvodov v slovenskem blagovnem izvozu znašal 5,2 %, v EU-25 pa 18,4 %.

Dosedanji ukrepi
Osnova za izvajanje dosedanjih ukrepov je Program ukrepov za pospeševanje podjetništva in konkurenčnosti 2002-2006, ki je usmerjen v krepitev ključnih dejavnikov konkurenčnih prednosti podjetij v pogojih globalne konkurence. V obdobju trajanja omenjenega programa je Ministrstvo za gospodarstvo na področju tehnološkega razvoja izvajalo sledeče sklope ukrepov: (1) Spodbujanje podjetniških vlaganj v tehnološki razvoj in inovativnost, (2) Spodbujanje internacionalizacije podjetij, (3) Uvajanje strategij za povečevanje produktivnosti, (4) Povezovanje podjetij in razvoj grozdov.

Prihodnji ukrepi
Izpolnjevanje ciljev nacionalnih strateških dokumentov SRS, NRRP, Okvira gospodarskih in socialnih reform kot tudi Nacionalnega akcijskega načrta v okviru Lizbonske strategije zahteva pospešeno vlaganje v raziskave in razvoj zasebnega kot tudi javnega sektorja. Ukrepi za podporo razvoju in inovacijam v gospodarstvu bodo usmerjeni v vzpostavitev učinkovitega podpornega okolja, vzpostavitev ustrezne infrastrukture tako lokalnega, kot tudi nacionalnega pomena in krepitvi finančnih virov za razvoj, raziskave in inovacije v slovenskem gospodarstvu. Za učinkovito izvajanje razvojnih ukrepov za gospodarstvo je ključnega pomena tudi vzpostavitev ustreznega ekspertnega evalvacijskega sistema, kot tudi definicija prioritetnih področij, kjer v slovenskem gospodarstvu lahko pričakujemo tehnološki preboj in s tem povezano visoko dodano vrednost izdelkov in storitev. Prioritetna področja ne pomenijo posameznih panog in tudi ne izključujejo tradicionalnih panog, katere lahko z inovativnostjo in znanjem razvijajo izdelke z visoko dodano vrednostjo. Prav tako je pomembna vzpostavitev transparentnega, javno dostopnega vira informacij glede posebnih skupin v gospodarstvu, kot so na primer gazele, inovativna podjetja ter visokotehnološka podjetja.

1.