73 URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
POZNE POSLEDICE POŠKODB PRSNEGA KOŠA LATE SEQUELAE OF THORACIC INJURY
Tomaž Štupnik Klinični oddelek za torakalno kirurgijo, SPS Kirurška klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana,
Zaloška 7, 1000 Ljubljana
Izvleček Poškodbe prsnega koša se največkrat ne pozdravijo brez sledu in pogosto zapustijo različne trajne
posledice, najpogosteje zmanjšano kakovost življenja zaradi zmanjšane zmogljivosti. Vzrok zanjo so
največkrat restriktivne motnje ventilacije zaradi fibrotoraksa, ki je v določeni meri posledica
neoptimalnega zdravljenja poškodb prsnega koša in bi ga lahko z izboljšanjem zdravljenja v veliki meri
preprečili.
Najpomembnejši ukrep pri hemotoraksu je čim hitrejša odstranitev krvi iz plevralnega prostora s
torakalno drenažo, kadar to ne uspe pa z videotorakoskopskim posegom ali intraplevralno fibrinolizo.
Kasnejše zdravljenje fibrotoraksa z dekortikacijo pljuč je precej bolj agresivno in manj učinkovito.
Z natančnim in bolj aktivnim ukrepanjem bomo morda lahko poškodovancu s poškodbo prsnega
koša ne samo rešili življenje, pač pa tudi ohranili njegovo kakovost.
Abstract Thoracic injury commonly result in significant long term impairment. Significantly lower exertion
tolerance is a common cause of lower quality of life. Restrictive ventilation disorders are usually caused
by fibrothorax which may be prevented in the majority of cases since it is commonly influenced by
suboptimal treatment of thoracic trauma.
Early and complete evacuation of blood from the pleural space by chest tube drainage is necessary in
cases of hemothorax. Videothoracoscopic procedures and intrapleural fibrinolytics should be used
when a significant residue remains. Fibrothorax is best prevented. Later treatment with decortication is
very agressive and less effective.
With more precise and proactive treatment of thoracic injuries we may not only preserve patient’s life
but also the quality of life.
Uvod Poškodbe prsnega koša se največkrat ne pozdravijo brez sledu in pogosto zapustijo različne
posledice, ki tudi leta po poškodbi še vedno pomembno zmanjšujejo kakovost življenja. Najpogostejša
težava poškodovancev je zmanjšana telesna zmogljivost, ki se kaže z občutkom težkega dihanja že ob
zmernem naporu.
Restriktivne motnje ventilacije (zmanjšana forsirana vitalna kapaciteta pljuč in povečan rezidualni
volumen pljuč) ter zmanjšana difuzijska kapaciteta pljuč so v določeni meri posledica nepopravljivih
poškodb (npr. udarnine pljuč), v določeni meri pa je zanje krivo neoptimalno zdravljenje poškodb
prsnega koša. Še posebej kadar nastanejo v sklopu drugih poškodb (npr. politravme), ki imajo pri oskrbi
prednost in zaradi katerih poškodbe prsnega koša marsikdaj le za silo oskrbimo.
Z natančnim in bolj aktivnim ukrepanjem bomo morda lahko bolniku ne samo rešili življenje, pač pa
tudi ohranili njegovo kakovost .