2. Posavec A. Zdravstveni reševalec poklic, poslanstvo ali izziv. Zbornik predavanj. Zbornica zdravstvene nege in
babiške nege Slovenije-Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija
reševalcev v zdravstvu. Ljubljana, 2007.
3. Uradni list Republike Slovenije. Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči. Dostopno na: URL:
http://www.uradni-list.si/1/content?id=80967
4. Štok E. Projekt nujne medicinske pomoči v Sloveniji, ISIS 1998. št.1.
5. Žmavc A. Kakšnega reševalca potrebuje nujna medicinska pomoč Slovenije. Zbornik predavanj. Zbornica
zdravstvene nege in babiške nege Slovenije-Zveza društev medicinskih sester, babic
in zdravstvenih tehnikov
Slovenije, Sekcija reševalcev v zdravstvu. Ljubljana, 2007.
6.
“http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja/zdravstveno_varstvo/projekt_nujne_medicinske_pomoci/”http://
www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja/zdravstveno_varstvo/projekt_nujne_medicinske_pomoci/, Vzeto iz
spleta 21.4.2010.
7. “http://casopis.resevalci.org/01_03-2006/Priloga_2-01_03-Zbornik-Usposobljenost_projektEU.pdf ”
http://casopis.resevalci.org/01_03-2006/Priloga_2-01_03-Zbornik-Usposobljenost_projektEU.pdf, Vzeto iz
spleta 21.4.2010.
347
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
Delo reševalca
Naj omenim najpomembnejša dela diplomirane medicinske sestre / diplomiranega zdravstvenika,
zdravstvenega reševalca:
- Pravni vidiki nudenja prve pomoči (PP),
- Opredelitev PP in NMP,
- Triaža poškodovanih in nenadno obolelih (srčna kap, možganska kap, nezavest, ...),
- Oživljanje
po ABC programu,
- PP pri poškodbah in nenadno obolelih: zlomih, krvavitvah, šokovnih stanjih, opeklinah, vročinski
kapi, omrzlinah, podhladitvah, poškodbah z električnim tokom, poškodbam z jedkovinah,
zastrupitvah, nenadnem porodu, …
- Prepoznavanje navidezne, klinične in biološke smrti,
- Oskrbe rane, obveze in obvezovanje.(http://casopis.resevalci.org).
Jasno razvidno pa je, da diplomirana medicinska sestra/zdravstvenik, zdravstveni tehnik reševalec-
mora biti vse stransko praktično in teoretično usposobljen zdravstveni
delavec in da se mora znati
prilagajati povsem različnim situacijam, kar je v medicini pravzaprav najtežje. Poznati mora osnove
urgentne medicine in praktično obvladati vse postopke, pri katerih sodeluje kot član urgentnega tima.
Poznati mora opremo v urgentnem vozilu, delo z njo in njeno vzdrževanje.
Obvladati mora imobilizacijo
in transport pacientov in poškodovancev, prav tako osnovne principe dala v izjemnih razmerah in
masovnih nesrečah. Mora biti vesten in zanesljiv, ter seveda delo v urgenci ga mora veseliti, prav tako
mora biti prisotna želja po stalnem strokovnem izpopolnjevanju. Mora imeti empatičen odnos do
pacientov in imeti občutek za primerno komunikacijo z njimi. Vsak pa
mora poznati tudi svoje meje
(Žmavc, 2007).
Do'stlaringiz bilan baham: