International symposium on emergency medicine

276
- Po uspešno zaustavljeni krvavitvi naj ne izpihuje krvnih strdkov (Battellino, 2006, str. 283).
Zdravljenje krvavitev iz nosu
Za uspešno zdravljenje je pri bolniku z epistakso potrebno ugotoviti mesto krvavitve in krvavitev
ciljano ustaviti. Večina krvavitev preneha spontano. Družinski zdravnik nudi v ambulanti ali po telefonu
bolniku navodila za zaustavitev krvavitve.
Zdravljenje krvavitve iz nosu je v prvi vrsti odvisno od:
- količine krvavitve,
- strani oziroma mesta krvavitve,
- bolnikove starosti,
- povzročitelja krvavitve (poškodba, operacija…),
- prejšnjih krvavitev,
- komplikacij prejšnjih zdravljenj,
- uporabe zdravil oziroma antikoagulantne terapije,
- bolnikovega splošnega stanja (Hahn, Jones, 2000, str. 29 – 30).
Zdravnik poskuša ugotoviti vzrok krvavitve. Bolnika vpraša če je v zadnjem času večkrat krvavel iz
nosu, kdaj nazadnje, ali trenutno preboleva respiratorni infekt, zaradi katerih bolezni se zdravi in kakšna
zdravila prejema. Ugotovi ali ima že ugotovljene motnje v strjevanju krvi in ali se mu hitro pojavijo
modrice (Jenko, 2007, str. 57).
S specifičnimi vprašanji poskuša ugotoviti mesto krvavitve. Večina bolnikov poskuša zaustaviti
krvavitev tako, da glavo nagne nazaj. Tudi če gre za sprednjo epistakso, bo v tem primeru kri tekla nazaj
v žrelo. Bolnika zato vpraša ali je ob začetku krvavitve kri najprej pritekla iz nosu navzven ali pa mu je kri
najprej pritekla v žrelo in usta. Zanima ga ali je zakrvavel najprej iz leve ali desne nosnice. Vpraša ga kam
se mu zdi, da bi tekla kri, če bi imel glavo vzravnano in se ne bi držal za nos. Na ta način lahko grobo loči
med sprednjo in zadajšnjo krvavitvijo.
Če po digitalni kompresiji krvavitev ne preneha, je potrebno s sprednjo 
rinoskopijo
(endoskopski
pregled nosne votline) ugotoviti mesto krvavitve in ustrezno ukrepati. Pred pregledom naj bolnik
previdno izpiha koagule najprej iz ene in nato še iz druge nosnice. Pregled opravi zdravnik po ustrezni
anesteziji in anemizaciji (preprečiti dotok krvi na kako področje). Za anestezijo lahko uporabi 2 - 3 vpihe
10% Xylocaina in jo anemizira s kapljicami dekongestiva. Lahko pa za 2 - 3 minute vstavi trak prepojen
s 5% Cocainom na katerega lahko doda 3 - 5 kapljic Adrenalina. Med tem svežo kri sproti odsesava.
Otroci in mladostniki v 90% krvavijo iz sprednjega dela nosne pregrade, odrasli pa v 70%. Zdravnik lahko
krvavečo žilico kemično kavterizira z lapisom, srebrovim nitratom ali triklorocetno kislino. Kavterizacijo
lahko vedno naredi le na eni strani nosne pregrade, da ne bi kasneje prišlo do perforacije (predrtja).
Dobro vidno krvavečo žilo lahko zdravnik tudi elektrokavterizira z bipolarno pinceto. Vendar ta način
zdravljenja ni učinkovit pri močni krvavitvi iz nosu (Jenko, 2007, str 54).
Lahko se odloči tudi za ciljano tamponado.
Bolnika s sprednjo epistakso napoti družinski zdravnik k otorinolaringologu, če z omenjenimi ukrepi
ni zaustavili krvavitve ali če po detamponadi pride do ponovne krvavitve. Pregled pri otorinolaringologu
je potreben tudi za bolnike s ponavljajočimi epistaksami pri katerih ne najde mesta krvavitve ali sumi,
da je vzrok krvavitve lahko tumor (Tan, Calhoun, 2006).
Zadajšnja ali