|
PoVZETEK POMEMBNEJŠIH UGOTOVITEV 2014
Leto 2014 je zaznamovalo izboljšanje gospodarskih razmer doma in v mednarodnem okolju ter postopno okrevanje gospodarskih aktivnosti. Po dveh letih negativne gospodarske rasti se je bruto domači proizvod v letu 2014 realno povečal za 2,6%. Izboljšale so se tudi razmere na trgu dela. Ob nekaj večji zaposlenosti je stopnja registrirane brezposelnosti ostala nespremenjena (13,1%), anketna brezposelnost pa se je rahlo zmanjšala (od 10,1% na 9,7%). Inflacija je bila v povprečju leta blizu ničelne ravni (0,2%).
Stanje v kmetijstvu
Po rezultatih vzorčne raziskave strukture kmetijskih gospodarstev v letu 2013 se je ob podobnem obsegu kmetijskih zemljišč v uporabi kot v letu 2010 (477 tisoč ha), skupno število kmetijskih gospodarstev zmanjšalo za 3% (na 72,4 tisoč). Povprečna velikost kmetijskih gospodarstev je porasla na 6,6 ha kmetijske zemlje v uporabi (leta 2010 6,4 ha). Izboljšanje velikostne strukture je rezultat ponovnega zmanjšanja števila gospodarstev v najmanjših velikostnih razredih ob hkratnem povečanju števila gospodarstev v večjih velikostnih razredih (20 ali več ha KZU). Živinoreja ostaja prevladujoča proizvodna usmeritev. Z njo se ukvarja 80% vseh gospodarstev, povprečno število glav velike živine na teh gospodarstvih pa znaša 6,9 (leta 2010 7,2).V primerjavi z letom 2010 se je povprečno število GVŽ na gospodarstvo zmanjšalo za 4%, kar je v pretežni meri posledica drastičnega zmanjšanja števila prašičev (manjše za četrtino). V določeno vrsto pridelave je usmerjenih skoraj 70% kmetijskih gospodarstev, počasi pa se izboljšujeta tudi starostna in izobrazbena struktura gospodarjev. V splošnem proces koncentracije v slovenskem kmetijstvu, zlasti v zadnjih letih, poteka prepočasi, da bi lahko pričakovali večje spremembe v produktivnosti kmetijstva.
Obseg kmetijske proizvodnje se je po začasnih podatkih statistike v primerjavi z izjemno neugodnim letom 2013 v letu 2014 povečal za 9%, pri čemer je bil obseg rastlinske pridelave večji za 16%, obseg živinoreje pa se je povečal za okoli 2%. V letu 2014 so bile vremenske razmere za kmetijstvo ponovno težavne. Po dveh sušnih letih so to leto zaznamovala številna obdobja z obilnimi padavinami, ki so povzročila večji pojav bolezni in škodljivcev, ovirala obdelavo tal in spravilo ter neugodno vplivala na kakovost pridelkov. Kljub temu je bila letina praktično pri vseh rastlinskih pridelkih količinsko precej boljša od izredno slabe letine prej, pri njivskih posevkih pa v glavnem tudi boljša od povprečja zadnjih let. Ob malenkost večji površini kmetijske zemlje v rabi kmetijskih gospodarstev so se glede na leto prej močno povečali zlasti skupni pridelki hmelja, suhih stročnic, krompirja in koruze (za več kot 50%), precej večji pa so bili tudi pridelki oljnic in zelene krme (za okoli tretjino), pšenice (za četrtino) ter zelenjadnic (za petino). V sadjarstvu je bila letina povprečna, pridelek grozdja pa je bil zaradi obilice dežja in premalo sončnih dni tako količinsko kot kakovostno slab. V živinoreji v letu 2014 beležimo povečanje proizvodnje mleka in prirasta perutnine, prvič po daljšem obdobju pa se je povečal tudi prirast prašičev in drobnice. Precej manjša kot v letu 2013 je bila po začasnih podatkih le proizvodnja jajc in medu, malenkost pa se je zmanjšal tudi prirast govedi.
Zaradi večje proizvodnje in ob praviloma manjših spremembah domače porabe so se stopnje samooskrbe v letu 2014 pri večini kmetijskih proizvodov povišale. Domača poraba, ki med leti precej niha, je v letu 2014 opazno porasla pri zelenjavi, pšenici in rži. Večja kot v letu prej je bila poraba krompirja in mesa prašičev, ki se je sicer v zadnjih letih praviloma zmanjševala ter poraba perutninskega mesa in mleka. Pri ostalih kmetijskih proizvodih se je poraba zmanjšala. Podobno kot v letu prej je bila domača proizvodnja večja od domače porabe le pri mleku (stopnja samooskrbe 121%), perutninskem mesu (117%) in mesu govedi (106%), pri čemer je bila stopnja samooskrbe pri mleku nekoliko višja, pri mesu govedi in perutninskem mesu pa nekaj nižja kot v letu prej. Stopnje samooskrbe so se zaradi obilne letine (ter primerjave z neugodnim letom 2013) najbolj zvišale pri žitu (od 55% na 78%), krompirju (od 46% na 68%) in zelenjavi (od 34% na 38%). Stopnja samooskrbe z jajci ostaja med najnižjimi doslej (92%), zaradi neugodne letine pa se je drastično znižala stopnja samooskrbe z medom (22%).
V letu 2014 so se cene kmetijskih proizvodov po treh letih dokaj intenzivne rasti na agregatni ravni znižale za 5,1% (realno -5,2%), predvsem kot posledica izrazitega padca cen rastlinskih pridelkov. Cene rastlinskih pridelkov so bile na agregatni ravni v letu 2014 15,7% nižje kot v letu 2013 in tako realno padle nazaj na raven let 2009 in 2010. Najbolj so v letu 2014 v povprečju padle cene krompirja (-40%), ki so bile leto prej nadpovprečno visoke ter cene sadja (-25%), pomembno nižje kot leta 2013 pa so bile cene tudi pri večini drugih pomembnejših rastlinskih pridelkov. Izjema so le cene hmelja, vina in oljnih buč, kjer statistika beleži precejšen porast cen v primerjavi z letom 2013. V živinoreji so bile na agregatni ravni cene nominalno višje za 0,8%. Porasle so cene mleka (+7%), jagnjet (+10%) in medu, znižala pa se je cena govedi (-3%), prašičev (-4%), perutnine (-5%) in jajc (-1%). V letu 2014 so padle tudi cene proizvodnih vložkov za kmetijstvo, med njimi najbolj cene krmil in gnojil (-12%), medtem ko so bile cene sredstev za varstvo rastlin višje kot v letu prej (+3%). Na agregatni ravni so cene vseh proizvodnih vložkov padle manj (nominalno -3,6%) kot cene kmetijskih proizvodov. Cenovno-stroškovna razmerja v kmetijstvu so se zato v letu 2014 nekoliko poslabšala, vendar ostala med najugodnejšimi po letu 2008.
Ekonomski rezultati kmetijstva so se po dveh neugodnih letih v letu 2014 na agregatni ravni izboljšali. Po začasnih podatkih ekonomskih računov je bila bruto dodana vrednost realno za skoraj 16% višja kot v letu prej, faktorski dohodek kmetijstva se je realno povečal za nekaj manj kot 15%. Rast dohodka je posledica rasti fizičnega obsega proizvodnje ob hkratnem zmanjšanju obsega vmesne potrošnje, v živinoreji pa tudi razmeroma ugodnih cenovno-stroškovnih razmerij.
Do'stlaringiz bilan baham: |
