Uvod
Urgentna medicina je specialnost, kjer oskrbujemo akutno bolne in/ali poškodovane paciente, ki
potrebujejo neodložljivo zdravniško pomoč. Urgentna medicina temelji na znanju in veščinah
preventive, diagnostike in zdravljenja akutnih in nujnih aspektov bolezni in poškodb ljudi vseh
starostnih skupin, tako telesnih kot tudi duševnih težav.(1)
Za začetnika urgentne medicine imamo francoskega vojaškega kirurga Dominique Jean Larrey-a, ki je
v času francoske revolucije postavil strategijo nujne oskrbe in prevoza poškodovanih z bojišča do
stacionarja, tj. poljske bolnišnice, kjer je bila možna učinkovita oskrba, seveda v pogojih tistega časa in
prostora. Dominique Jean Larrey je poučeval ekipe voznikov, mrliških oglednikov in čistilcev, ter na tak
način ustvarjal predhodnike današnjih timov predbolnišnične nujne medicinske pomoči.
Časi so se spreminjali, pogoji so postali drugačni, glede znanja in veščin smo zabeležili napredek. Kljub
temu se je do današnjih dni obdržala delitev nujne medicinske pomoči na predbolnišnično in tisto v
bolnišnici, ki sprejme pacienta.
Pri vsakdanjem delu zdravnika nujne medicinske pomoči lahko srečamo znanja in veščine s področja
splošne in družinske medicine, enako kat tudi s področij interne medicine, kirurgije, nevrologije,
pediatrije, psihiatrije, itd. Že iz navedenega lahko spoznamo, da je urgentna medicina stroka, ki zahteva
kompleksno znanje in obvladovanje zahtevnih veščin. Zaposleni v nujni medicinski pomoči najbolj
vedo, kako so za dobro opravljanje dela nujne ustrezne psihofizične predispozicije in sposobnost
dobrega obvladovanja stresa, nepričakovanih dogodkov in težkih prizorov. Končana medicinska
fakulteta, ustrezna osebna predispozicija in dobra volja, niso dovolj za kakovostno opravljanje tega
odgovornega dela, kjer lahko o življenju reševanega pacienta in kakovosti preostanka njegovega
življenja odločajo tudi sekunde. V svetu je prepoznana pomembnost ustrezne edukacije v smislu
posebne specialnosti. Podatki iz celega sveta, ki jih imamo na voljo, nedvoumno kažejo, da pritiski na
službo nujne medicinske pomoči s strani pacientov postajajo vse večji in so v korelaciji z večjo
mobilnostjo prebivalstva ter staranjem populacije in ostalimi dejavniki, ki večajo število pacientov in
menjajo spekter diagnoz. Postalo je nedvoumno, da je za trajno rešitev potrebno izobraževanje, ki je v
kombinaciji z racionalizacijo in reorganizacijo kapacitet nujno za kakovostno opravljanje dela.
V Republiki Hrvaški še nekaj let nazaj ni obstajala jasna vizija in strategija razvoja nujne medicinske
pomoči. Zaradi tega se je to področje zdravstva razvijalo stihijsko, kar se je pokazalo v različni kakovosti
nudenja nujne medicinske pomoči, tako v predbolnišničnem, kot tudi v bolnišničnem delu. Podatki iz
predbolnišničnih in bolnišničnih enot nujne medicinske pomoči potrjujejo svetovni trend naraščanja
števila težje poškodovanih, kot tudi vse večje število kardiovaskularnih in nevroloških akutnih stanj, ki
zahtevajo intervencijo. Potreba enotnega pristopa k reorganizaciji nujne medicinske pomoči se je
pokazala kot nujnost, s ciljem ustvarjanja funkcionalnega sistema predbolnišnične in bolnišnične nujne
medicinske pomoči, ki temelji na sodelovanju. S tem namenom smo začeli s projektom reorganizacije te
službe, kot delom Nacionalne strategije razvoja zdravstva v Republiki Hrvaški v obdobju 2006 - 2011. To
odločitev je sprejel hrvaški sabor (parlament - op. prev.).
Do'stlaringiz bilan baham: