International symposium on emergency medicine

Izvleček
Snežni plazovi vsako leto povzročijo veliko nesreč s smrtnimi primeri in težkimi poškodbami. Umirajo
zlasti mladi, zdravi ljudje. Večina smrti nastopi zaradi zadušitve, sledijo poškodbe in podhladitve. Čas
zasutja je najpomembnejši dejavnik preživetja, zato mora biti reševalna intervencija čim hitrejša. Iskanje,
triaža in oskrba zasutih mora slediti smernicam ICAR MEDCOM, ki temeljijo na raziskavah in izkušnjah ter
imajo v primerjavi s postopki reševanja in NMP v drugih okoliščinah določene posebnosti, temeljijo pa
na BLS in ALS smernicah. Poudarek je na triaži, prilagojenem oživljanju, oskrbi podhladitve in morebitnih
poškodb. Prikazan je primer letošnje reševalne intervencije vključno z oživljanjem zasutega po nesreči v
plazu na Zelenici. 
Abstract
Every year avalanches kill many people, most of them are young and healthy. Most of these deaths
are caused by asphyxia, although trauma and hypothermia are also common causes. Time of burial is
the most important prognostic factor, so the rescue mission must be as fast as possible. Search, triage
and medical treatment of avalanche victims should follow the ICAR MEDCOM recommendations for
field management of avalanche victims including BLS and ALS guidelines for hypothermia
management. A case report from this year’s avalanche accident followed by rescue mission including
resuscitation of buried victim is presented.
Uvod
Med nevarnostmi, ki ogrožajo številne udeležence zimskih prostočasnih aktivnosti, so najnevarnejši
snežni plazovi. Ob izjemnih razmerah plazovi ogrožajo tudi udeležence v prometu in celo prebivalce
izpostavljenih naselij. V Evropi in Severni Ameriki vsako leto zaradi plazov umre okoli 150 ljudi. V Sloveniji
je letos v plazovih umrlo 7 ljudi. V plazovih večinoma umirajo mladi, zdravi ljudje. (1). Večina smrti
nastopi zaradi zadušitve, pogosto pa tudi zaradi poškodb, v manjši meri zaradi podhladitve (2). 
Najpomembnejši dejavnik preživetja popolnoma zasutih v plazu je čas od zasutja do izkopanja. Velja
pravilo »Čas je življenje«. Prvih 15-18 minut preživi okrog 90% zasutih v plazu, 10% jih v tem času umre
zaradi poškodb. Med 18 in 35 minuto se preživetje zmanjša na 34% , v tem času umirajo zaradi zadušitve.
Do 90 minut po zasutju traja latentna faza v kateri preživeli poleg hipoksije razvijajo podhladitev in
hiperkapnijo (trojni H sindrom), zaradi česar po koncu latentne faze večinoma umirajo. Več kot 2 uri pod
plazom preživi le okoli 7% ponesrečencev, vendar le, če imajo zračni žep in so dovolj zaščiteni pred
ohlajanjem (3)
Vsaka nesreča v plazu je nujno stanje, ki zahteva čim hitrejšo usklajeno, praviloma kompleksno in
logistično zahtevno intervencijo različnih služb – na prvem mestu gorske reševalne službe z ustreznimi
specialisti (vodniki plazovnih psov, zdravniki…) in helikopterji. (4, 5). Temeljni cilj intervencije je čim prej
najti in izkopati zasute(ga). Sledi takojšnja oskrba v skladu z načeli ALS oziroma ATLS ter smernicami
201
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
strinjati. Pomembno je, da bolnici ponudimo psihološko pomoč in zastrupitev prijavimo v Register
zastrupitev.