International symposium on emergency medicine

175
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
Tipi mehanskih črpalk in njihovo delovanje 
Osnovni princip mehanske podpore srcu je zagotoviti telesu zadosten minutni volumen krvi, ki ga
oslabelo srce ne zmore. Glede na bolnikovo stanje se uporabljajo trije različni tipi mehanske podpore
srcu:
1. intraaortna balonska črpalka (IABČ) 
Podpora z intraaortno balonsko črpalko je najpogostejše uporabljena oblika mehanske podpore srcu.
Uporaba IABČ je enostavna, vstavitev je neinvazivna. Kateter z balonom se vstavi preko femoralne vene
do višine odcepa leve arterije subklavije. Balon se napihne v diastoli, kar povzroči povišan tlak pred
balonom in s tem boljšo diastolno polnitev koronarnega žilja. V začetku sistole se balon izprazni kar
olajša praznenje levega prekata.
2. ventricular assist device (VAD) za kratkotrajno uporabo
Ventricular assist device (VAD) je mehanska črpalka, ki s črpanjem krvi iz ene srčne votline ali velike
žile in vračanjem v drugo, deloma ali v celoti nadomesti funkcijo srca. Uporabljamo jo pri akutnem
srčnem popuščanju in akutnem poslabšanju kroničnega srčnega popuščanja, ko z zdravili ne moremo
izboljšati bolnikovega stanja. Sestavljajo ga mehanska črpalka, ki je osnovni element in kanile, povezane
med seboj s cevmi. Kanile so lahko vstavljene perkutano preko velikih perifernih žil ali pa se jih vstavi
operativno direktno v srčne votline. Glede na mesto postavitve odvzemne kanile in kanile, po kateri se
kri vrača v krvni obtok, lahko zagotovimo podporo levega prekata (LVAD), desnega prekata (RVAD) ali
obeh prekatov (BiVAD). 
Med seboj se različni tipi VAD razlikujejo glede na način črpanja in trajanje podpore. Glede na način
delovanja črpalke ločimo pulzatilne VAD in VAD s kontinuiranim pretokom. 
Pulzatilne črpalke
so osnova
prve generacije VAD. Črpalka deluje intermitentno in zagotavlja določeno količino dodatnega utripnega
volumna. Sedanji razvoj se je osredotočil na 
VAD s kontinuiranim pretokom
. V tem primeru magnetni
rotor poganja centrifugalno ali aksialno črpalko in omogoča kontinuiran, v naprej določen pretok krvi,
ki ga prilagajamo bolnikovim potrebam s spreminjanjem števila obratov črpalke na časovno enoto.
Fiziologija krvnega obtoka se v tem primeru spremeni, saj tok krvi ni pulzatilen – bolniki imajo zmanjšan
pulzni tlak, ki v primeru velikih pretokov lahko popolnoma izgine. Črpalke s kontinuiranim pretokom so
osnova druge in tretje generacije VAD. Posebnost tretje generacije VAD je impeler, ki lebdi v magnetnem
polju črpalke brez nosilcev s čimer je zmanjšano trenje in posledična hemoliza.
Poleg načina črpanja, se VAD razlikujejo tudi glede na trajanje podpore, ki jo omogočajo. Pri bolnikih
z akutnim srčnim popuščanjem, pri katerih pričakujemo izboljšanje delovanja srca v kratkem času
(ishemija miokarda, miokarditis, perioperativno) se uporabljajo VAD le kot prehodna podpora. V teh
primerih se večinoma uporabljajo 
zunajtelesni VAD
. Črpalka je nameščena zunaj bolnikovega telesa.
(
Abiomed BVS 5000, TandemHeart, Levitronix CentriMag, Impella
). Maksimalen pretok, ki ga takšna črpalka
omogoča je od 4 L/min (
TandemHeart
) do 9,9 L/min (
Levitronix CentriMag
). Njihova uporaba je zaradi
možnih komplikacij časovno omejena na nekaj tednov, zato predstavljajo le premostitev do ene od
trajnejših rešitev - izboljšanja funkcije bolnikovega srca, vgradnje znotrajtelesnega VAD ali
transplantacije srca. Bolniki so zdravljeni v intenzivni enoti in so vezani na posteljo. Uporabljajo se
črpalke, ki zagotavljajo kontinuiran pretok. (
TandemHeart, Levitronix CentriMag
). V primeru, ko ima bolnik
poleg odpovedi krvnega obtoka tudi respiratorno odpoved, je možno v sistem vključiti tudi zunajtelesni
oksigenator (ECMO).