International symposium on emergency medicine

Zaključek
Dokler ne bomo imeli na voljo smernic za lajšanje bolečine po poškodbah, bo lajšanje bolečine
prepuščeno posameznikom na terenu in njihovemu znanju. Študije kažejo, da sta se v praksi izkazala kot
uspešna predvsem dva načina aplikacije analgetikov. Prvi je inhalacijski, drugi pa intravenski (morfij in
ketalar). Prvega pri nas praktično ne uporabljamo, bi pa predvsem zaradi njegove enostavne uporabe in
varnosti o tem veljalo razmisliti. Drugi način, to je intravensko dajanje zdravil, je ob pravilni uporabi in
sočasnem opazovanju bolnika zelo učinkovit in tudi varen. 
Zavedati se moramo, da dobra analgezija ne glede na analgetično metodo, ki smo jo uporabili,
pomeni stabilizacijo vitalnih funkcij poškodovanca in je zato prav tako pomembna kot vsi drugi
postopki oskrbe bolnika.
Literatura
1.
Basket PJF: Use of Entonox in the ambulance service. BJM 1970;2:41-43.
2.
Ricard-HibonA, Chollet C,Saada S, in sod: A quality control program for acute pain management in out-of
hospital critical medicine. Ann Emerg Medicine 1999;34:738-744.
3.
Omoigui S: The anaesthesia drugs handbook, sec. ed. 1995, Mosby.
4.
Telion C, Carli P: Prehospital and emergency room pain management for the adult trauma patient. Techniques
in Reg. Anaest. And Pain Management 2002,vol. 6, Nr 1.
5.
Basket PJF:Acute pain management in the field.Ann Emerg Med, Dec 1999;34:784-785.
118
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010

---

PROSTE TEME
FREE TOPICS
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
121
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
120

---

Nezapleten potek noric
Sprva se pojavijo prodromalni znaki (povišana telesna temperatura, slabo počutje), srbeč izpuščaj pa
se začne pojavljati najprej na trupu in glavi in je značilno razporejen centripetalno. Sprva gre za makule,
na katerih se razvije ovalen mehurček, ki se vdre in nastane pustula. Razvoj od makule do pustule traja
od 12 - 24 ur. Novi mehurčki nastajajo 4 dni in pri imunsko kompetentnih so navadno po 6 dneh že po
celem telesu prisotne kraste (1, 2).
Okužbe kože in mehkih tkiv
Najpogostejši zaplet noric so sekundarne bakterijske okužbe kože, ki jih povzročajo streptokoki in
stafilokoki Pojavljajo pa se pri približno 0.5% obolelih (6). Izredno redko se norice zapletejo s sliko
nekrotizirajočega fasciiitisa (7).
Nevrološki zapleti
Najpogostejša nevrološka zapleta noric sta encefalitis ter Reyev sindrom. Za encefalitis sta značilni 2
klinični sliki, in sicer akutna cerebelarna ataksija, ki jo večkrat vidimo pri otrocih, ter difuzni encefalitis, ki
je pogostejši pri odraslih. Difuzni encefalitis se klinično kaže z delirijem, krči in žariščnimi nevrološkimi
izpadi. Umrljivost je visoka, in sicer do 10%, trajne posledice pa ima do 15% tistih, ki so okužbo preboleli.
Bolezen zdravimo z aciklovirjem (2, 8). 
Pljučnica in pnevmonitis
Pljučnica in pnevmonitis sta glavna vzroka umrljivosti zaradi noric pri odraslih in imunsko oslabljenih
osebah. Pojavnost se ocenjuje na 1 primer na 400 obolelih, umrljivost pa znaša od 10-30%. Dejavniki
tveganja za hujši potek so kajenje, nosečnost, imunska pomankljivost in moški spol. Pljučna
simptomatika se pojavi 1-6 dni po pojavu izpuščaja, in se kaže s sliko progresivne dispneje, tahipnejo in
suhim kašljem. Na rentgenogramu prsnih organov vidimo obojestranske difuzne inflitrate. Nekatere
raziskave kažejo, da tudi do 50% odraslih potrebuje mehansko predihavanje. Nujno je takojšne
zdravljenje z aciklovirjem, nekateri avtorji pa priporočajo tudi uvedbo kortikosteroidov (9, 10). 
Hepatitis
Prizadetost jeter v sklopu noric je značilna predvsem za imunsko oslabljene osebe (po presaditvi
organov, okuženi z virusom HIV), potek pri njih pa je izredno hud in se večinoma konča s smrtjo (11, 12). 
Norice pri imunsko oslabljenih
Pri bolnikih s tumorji, zdravljenih s kortikosteroidi, okuženimi z virusom HIV in osebah po presaditivi
organov, ki imajo okrnjeno celično imunost, je potek noric lahko izredno težak. Klinično je izpuščaj
navadno prisoten dlje časa, tudi več tednov, spremembe na koži so lahko hemoragične. Pogosto
ugotavljamo pljučnico in pnevmonitis, potek encefalitisa in hepatitisa je fulminanten. Pri teh bolnikih je
bila v ZDA pred uvedbo cepljenja umrljivost kar 25%. (13). 
Norice v nosečnosti 
Po ameriških podatkih pojavnost pri nosečnicah znaša 1-5 primerov na 10000 nosečnosti. Pri
nosečnicah večkrat pride do težko potekajočega pnevmonitisa, ki zahteva mehansko ventilacijo, lahko
tudi ekstrakorporalno membransko oksigenacijo (ECMO). Brez zdravljenja je umrljivost 40%. Kadar se
mati okuži v prvih 3 mesecih nosečnosti lahko pride do prirojene okužbe ali t.i. kongenitalnega varičela
sindroma pri plodu, ki ga označujejo brazgotine, mikroftalmija, mikrocefalija, prikrajšave okončin in
horioretinitis. Kadar mati zboli 5 dni pred porodom ali 2 dni po porodu, se pri novorojencu po 5 -10 dneh
pojavi generalizirana oblika noric, ki je kar v 30 % lahko smrtna (1, 2, 14).