International symposium on emergency medicine



Download 7,03 Mb.
Pdf ko'rish
bet170/384
Sana25.02.2023
Hajmi7,03 Mb.
#914493
1   ...   166   167   168   169   170   171   172   173   ...   384
Bog'liq
urgentna medicina 2010

Ledvična kolika
Ledvična kolika je eden izmed najpogostejših vzrokov nujne urološke obdelave. Najpogostejši vzroh
so sečni kamni, ki prizadenejo 8 – 15% zahodne populacije (1). Najpogosteje se pojavijo med 20. in 40.
letom, moški zbolijo trikrat pogosteje kot ženske (2). Sečni kamni se pogosto ponovijo. Tako ima bolnik
po prebolelih sečnih kamnih 50% verjetnost ponovitve kamnov v roku 10. let ter 75% verjetnost
ponovitve v roku 20. let (3,4). Redkeje je vzrok kolike potovanje krvnih strdkov (ledvični tumorji,
poškodbe), še redkeje deli papile pri papilarni nekrozi. 
Najpogostejši klinični znak sečnih kamnov, ki potujejo po sečevodu iz ledvice proti mehurju, je
bolečina. Bolečina se najpogosteje izrazi v obliki ledvične kolike in v tem primeru je ena najhujših v
telesu. Ledvično koliko lahko sproži večji napor oziroma gibanje, lahko se pojavi v mirovanju, pogosto
tudi ponoči med spanjem. Bolečina se navadno pojavi iz polnega zdravja, le redko s poprejšnjim
tiščanjem in nelagodnim občutkom v predelu ledvice. Količna bolečina je močna, krčevita, neznosna.
Pogosto je bolnik prizadet, poten, bolniku slabo, sili ga na bruhanje. V seču se lahko pojavi kri. Bolečina
se začne v ledvenem delu in se pri potovanju kamna po sečevodu širi ter pomika proti mehurju in
spolovilu. Kolika lahko traja od nekaj minut do nekaj ur, redkeje nekaj dni. Kamni v spodnji tretjini
sečevoda dražijo mehur in bolnika sili na vodo (pogosto ima bolnik občutek, da se mu je voda zaprla).
Kamni, ki se v sečevodu zagozdijo lahko motijo odtok seča in s tem normalno delovanje ledvice.
Sočasno vnetje sečil nad kamnom lahko vodi v življenjsko ogrožajoče stanje (sepso). Veliko drobnih
kamnov v ledvicah se odkrije naključno pri ultrazvočni preiskavi sečil. Kot taki ne povzročajo težav, saj
se bolečina oziroma kolika pojavi le pri potovanju kamna skozi sečevod. Manjše navadno opazujemo
oziroma kontroliramo enkrat letno z ultrazvokom.


prisotnost patogenov. Bolnik je ob pregledu ponavadi prizadet, z znaki sepse, ima povišano
temperaturo, koža skrotuma je pordela, napeta, boleča, tipne so lahko podkožne krepitacije, vidna je
lahko nekroza kože in iztekanje gnoja. Vnetni proces se hitro širi in lahko v nekaj urah zajame kožni
pokrov vse do višine ključnice, kjer širjenje vnetja ustavi naraščanje fascije Scarpe na ključnico. Terapija
je takojšnji kirurški debridement (nevitalna koža, maščevje, fascije, mišice), širokospektralni atb, terapija
osnovnega obolenja (derivacija urina, ureditev KS), hidracija. Kljub intenzivni terapiji je smrtnost 25 –
40%. Tako je pri vsakem prizadetem bolniku pregled genitalij del osnovnega kliničnega pregleda. Zlasti
pozorni moramo biti pri bolnikih, ki so neodzivni (komatozni bolinki) ter pri bolnikih, ki ne čutijo
bolečine (paraplegiki).
Maligni tumorji mod so najpogostejša maligna obolenja pri mlajših moških (zlasti med 20. in 45.
letom) (9). Klinično se bolezen kaže kot neboleča zatrdlina v modu. Redko se pojavi reaktivna hidrokela,
bolečina. Prav tako so prvi bolezenski znaki redko znaki oddaljenih zasevkov ali zaradi hormonske
aktivnosti nekaterih tumorjev povečane prsi (ginekomastija). Pri diagnozi si poleg kliničnega pregleda
pomagamo še. 
Terapija raka mod je v prvi fazi izključno kirurška. Prizadeto modo je treba odstraniti v celoti, skupaj s
semenskim povesmom. Za dobro ozdravitev pa je vsekakor izrednega pomena čimprejšnja ugotovitev
oziroma diagnoza. Zato zlasti mlajšim moškim priporočamo redne mesečne samopreglede mod. Otipati
je treba celotno vsebino skrotuma. Tako ločimo modo, ob njem je zadaj obmodek, ki prehaja v
semensko povesmo. Spremembe, zlasti zatrdline na modu, zahtevajo obisk zdravnika. Ob tem je treba
dodati, da so maligni tumorji drugih struktur (zlasti obmodka) izredno redki in da gre večinoma za
nenevarne, klinično nepomembne spremembe.

Download 7,03 Mb.

Do'stlaringiz bilan baham:
1   ...   166   167   168   169   170   171   172   173   ...   384




Ma'lumotlar bazasi mualliflik huquqi bilan himoyalangan ©hozir.org 2024
ma'muriyatiga murojaat qiling

kiriting | ro'yxatdan o'tish
    Bosh sahifa
юртда тантана
Боғда битган
Бугун юртда
Эшитганлар жилманглар
Эшитмадим деманглар
битган бодомлар
Yangiariq tumani
qitish marakazi
Raqamli texnologiyalar
ilishida muhokamadan
tasdiqqa tavsiya
tavsiya etilgan
iqtisodiyot kafedrasi
steiermarkischen landesregierung
asarlaringizni yuboring
o'zingizning asarlaringizni
Iltimos faqat
faqat o'zingizning
steierm rkischen
landesregierung fachabteilung
rkischen landesregierung
hamshira loyihasi
loyihasi mavsum
faolyatining oqibatlari
asosiy adabiyotlar
fakulteti ahborot
ahborot havfsizligi
havfsizligi kafedrasi
fanidan bo’yicha
fakulteti iqtisodiyot
boshqaruv fakulteti
chiqarishda boshqaruv
ishlab chiqarishda
iqtisodiyot fakultet
multiservis tarmoqlari
fanidan asosiy
Uzbek fanidan
mavzulari potok
asosidagi multiservis
'aliyyil a'ziym
billahil 'aliyyil
illaa billahil
quvvata illaa
falah' deganida
Kompyuter savodxonligi
bo’yicha mustaqil
'alal falah'
Hayya 'alal
'alas soloh
Hayya 'alas
mavsum boyicha


yuklab olish